Pa sem se spomnila, kakšen čudovit sončni zahod sem doživela zadnjič na avtocesti.
Nekje v okolici Münchna ...
Najprej sem slikala iz avta, med vožnjo v počasni koloni.

Na prvem počivališču pa sem se ustavila in uživala ...

Kako? Peš, s kolesom, avtom, avtobusom, letalom ... Kdo? Naša družina.
1 komentar:
fantasticne fotografije, popolnoma razumem nostalgicnost in nekasno bolecino ob lepoti, njeni hipnosti in vecnosti
Objavite komentar